V Sloveniji imamo nekaj čez 200 gnezdečih vrst ptic od katerih je v (že precej zastarelem!) nacionalnem rdečem seznamu kar okoli tri četrtina zavedenih kot ogroženih. Med njimi so tako vrste, ki so bile ogrožene v preteklosti, danes pa niso več, kot tudi takšne, pri katerih število gnezdečih parov vsako leto štejemo na prste obeh...

Nekatere vrste ptic občudujemo zaradi pisanih barv, druge zaradi neobičajnih navad, polojnika si zapomnimo po dolgih, rdečih nogah – prilagoditev (vsaj kar se dolžine tiče) na hojo v plitvih vodah.

Kadar govorimo o biodiverziteti, pravzaprav vedno, ko omenjamo naravo, imamo pred očmi različne vrste. Živalske, rastlinske, jeseni, ko je letina, morda tudi različne vrste gob. A vrste so le materialni del narave. Drug, prav tako pomemben del običajno spregledamo, o njem tudi ne govorimo. Ni neviden, a da ga opazimo, si moramo vzeti veliko več...

Ena izmed značilnosti, po katerih prepoznamo ptice, je njihova sposobnost letenja – pa čeprav med živalmi ne letajo samo ptice, in pa čeprav prav vse ptice ne znajo leteti. Nekatere vrste so to značilnost razvile do te mere, da praktično celo življenje preživijo v zraku. Hudourniki, na primer, čvrsta tla pod nogami potrebujejo le v...

V naravi so vrste med sabo razporejene razpršeno, ali pa se združujejo v skupine. Vse je odvisno od njihovih navad, razpoložljivega prostora in količine hrane. Če je vsega dovolj, osebki pa se med sabo tolerirajo, lahko tudi telesno velike vrste agresivnih živali živijo v več tisoč-glavi koloniji, znotraj katere so razdalje med osebki manjše od...

Leta 1981 so Lačni Franzi izdali svojo prvo ploščo z naslovom Ikebana. Za tiste, ki ste mlajši od dvajset let in ne veste: Lačni Franz je bil nekoč vokalno inštrumentalni ansambel, ki smo ga poslušali pretežno mi, ki takrat še nismo imeli dvajset let. Starejši so ob njihovi muziki le zavijali z očmi in si...

Dve leti je že kar sem govoril z gospodom, ki pogosto obiskuje gozd na jugozahodu Ljubljane, na zemljevidih označen z imenom Log. Nekateri gozd poznamo tudi pod izrazom Mestni log, drugi kot Črni log. Okoli 150 ha prvovrstno zanemarjenega, maksimalno fotogeničnega gozda, v katerem bi lahko posneli slovensko inačico filma »Južnaška uteha«.