Žerjavi na jezeru Hornborga – švedski Serengeti
Napisano aprila 2022! Ena izmed redkih vrst ptic, ki ji gre iz leta v leto bolje, predvsem jih je vedno več, je žerjav. Ptica je znana tudi po markantnih selitvah. Zahodna populacija zimo preživi v širšem območju Sredozemja, vzhodna pa južno od Himalaje in na Kitajskem. Spomladi odletijo na gnezdenje v severna območja Evrope in...
Neslutene razsežnosti krize biodiverzitete
Originalno objavljeno v Sobotni prilogi dela 5.9.2020 Kriza biodiverzitete imenujemo pojav hitrega zmanjševanja števila osebkov v populacijah, ki se pri številnih vrstah tipično konča z izumrtjem. O naraščajočem problemu opozarja vedno več znanstvenih člankov, njihove izsledke v poljudni obliki povzemajo novinarji dnevnih časopisov, zaskrbljenost izražajo naravoslovne eminence D. Attenborough, J. Goodall, E.O. Wilson in drugi....
Rad imam naravo, ona pa mene ne mara
Originalno objavljeno 2011 v Poletu (priloga Dela) Prepričanje Trdno verjamem, da imam rad naravo bolj kakor povprečen Zemljan. Pravzaprav sem v to prepričan močneje, kot da so ljudje že stopili na Luno. Kar pomnim rad hodim v živalske in botanične vrtove, akvarije, terarije, tudi v trgovine z malimi živalmi, skratka povsod, kjer imajo izložbe in...
Optimizem z velikim vprašajem
Originalno objavljeno v knjigi »Samo narava«, založba Modrijan, 2008 Prvo zavarovano območje, »Alpski varstveni park«, smo dobili leta 1924. Njegova površina je znašala manj kot desetina odstotka velikosti današnje Slovenije. Slikovita pokrajina okoli doline Sedmerih jezer je danes del Triglavskega narodnega parka, ki je še vedno edini narodni park pri nas. Površina zavarovanih območij pa...
In zdaj še invazija migrantov s severa
(originalno objavljeno v sobotni prilogi Dela 9.3.2019) Pozimi 2018/19 smo bili v Sloveniji priče naravnemu spektaklu svetovnega formata – na obisku s severa celine smo imeli večmilijonsko jato pinož. Slovenci nimamo uveljavljene tradicije opazovanja naravnih fenomenov, zato marsikomu pomen tega dogodka ne bo jasen. A v politični valuti bi to bilo nekaj takega, kot protokolarni...
Močvirski tulipan
Ena najbolj markantnih rož na poplavnih travnatih ravnicah pri nas je močvirski tulipan (Fritillaria maelleagris). To ni moja ugotovitev, to pravi glas ljudstva. Roža ima ugledno mesto v središču številnih grbov slovenskih občin. Imajo ga Brezovica, Dobrovnik, Ig, Trnovska vas in Trzin. Na ljudi naredi vtis z velikim, povešenim cvetom vinsko rdeče barve in črnimi...
Tudi grdavži morajo preživeti
V Sloveniji imamo nekaj čez 200 gnezdečih vrst ptic od katerih je v (že precej zastarelem!) nacionalnem rdečem seznamu kar okoli tri četrtina zavedenih kot ogroženih. Med njimi so tako vrste, ki so bile ogrožene v preteklosti, danes pa niso več, kot tudi takšne, pri katerih število gnezdečih parov vsako leto štejemo na prste obeh...
Romanca v močvirju
Nekatere vrste ptic občudujemo zaradi pisanih barv, druge zaradi neobičajnih navad, polojnika si zapomnimo po dolgih, rdečih nogah – prilagoditev (vsaj kar se dolžine tiče) na hojo v plitvih vodah.
Odnosi
Kadar govorimo o biodiverziteti, pravzaprav vedno, ko omenjamo naravo, imamo pred očmi različne vrste. Živalske, rastlinske, jeseni, ko je letina, morda tudi različne vrste gob. A vrste so le materialni del narave. Drug, prav tako pomemben del običajno spregledamo, o njem tudi ne govorimo. Ni neviden, a da ga opazimo, si moramo vzeti veliko več...
Lastovka in voda
Ena izmed značilnosti, po katerih prepoznamo ptice, je njihova sposobnost letenja – pa čeprav med živalmi ne letajo samo ptice, in pa čeprav prav vse ptice ne znajo leteti. Nekatere vrste so to značilnost razvile do te mere, da praktično celo življenje preživijo v zraku. Hudourniki, na primer, čvrsta tla pod nogami potrebujejo le v...