Tri sorodne vrste, ki jih lahko vidimo pri nas – zelo redko tudi gnezdijo: kormoran, pritlikavi kormoran in vranjek. Vse plen iščejo pod vodo! Šmarnica Mali ponirek pozimi. Pritlikavi kormoran ob vzletu. Izgleda kot helihoptersko reševanje nekoga, ki se utaplja. A tako samice kamenjakov (spodnji osebek) ob pomoči samcev (zgornji osebek) odlagajo jajca v vodo. Brškinka Stenica zelena smrdljivka: ličinka pete (levo) in ličinka tertje stopnje (desno). Čebela s polnimi koški peloda. Divji hmelj Mali podkovnjak. Za dnevni počitek si lahko izbere klet ali kakšen drug redko obiskan prostor – če je le neosvetljen in ima kakšno luknjo, da lahko prileti notri. Surovine za pripravo pekoče čili omake. Mlada zelena žaba. Tarantela s kokonom, v katerem ima jajca. Takole, med letom, lastovke pijejo vodo … … takole se pa kopajo (tudi kar med letom). Izgledata kot osi, a sta muhi trepetavki (in ne pikata). Planinski močerad Primožek in … … ivanjščica – spadata v isto družino iz redu košarnic. Navadna postovka – levo samica desno samec! Sedlarica se hrani na in s cvetočim smiljem. Ne prav pogosto lahko opazuješ kačo, ki se hrani z jajci iz ptičjega gnezda, čeprav se to v naravi dogaja kar pogosto – konkretno je na sliki gož na gnezdu rjavega srakoperja. Na levi je ravno zagrabil jajce, na desni ga že požira – sliki sta narejeni s telefonom. Strah in trepet malih sesalcev – rdečenoga postovka. Ups, tole pa ni moja luknja – smrdokavra in čuk. Povej mi na uho – kavki. Pri nas ji rečemo “zlatovranka” … … v Vojvodini (od koder so fotke) pa “modrovrana”. Katero ime ji bolj pristoji? Še par orhidej: pikastocvetna kukavica. Piramidasti pilovec Muhovnik – orhideja z zelenimi cvetovi. Oslica v Kozjanskem parku – travnik je rumen od škrobotca. Pojalnik – za hrano zajeda druge rastline, zato ne rabi klorofila. Čebeljeliko mačje uho – bolj zgleda kot en Barbapapa (kdor se še spomni lika iz risanke). Travniški postavnež Srednji detel Da ti takole roj čebel kroži okoli dimnika, ni prav dober znak. Muren Veliki detel zapušča gnezdilno duplo v drevesu. Krakovski gozd pozno pomladi – drevesa so sveže olistana. Samec žametne penice Samec močvirskega lunja brglez Mrtva kopriva Trizoba kukavica Vijeglavka Rumeni strnad Drevesna cipa Invazija liščkov – obirajo semena, ki so na travah ostala še od lanskega leta (preden dozorijo nova). Ciklame – to je primorska vrsta, ki cveti spomladi. Zelena krastača – spomladi se čez dan skrivajo, ponoči si dvorijo. Krakovski pragozd – ko v marcu požene podrast Ljudje smo spomladi oblečeni manj toplo kakor pozimi. Številne ptice so spomladi “oblečene” v bolj pisano perje kakor pozimi – čopasti ponirek levo spomladi, desno pozimi. Labod grbec Močvirski tulipan – običajno sem jih fotografiral v začetku aprila, letos prvi poganjajo že v začetku marca. Lišček Čopasta sinica Sekulji – kdo bo glasnejši. Rjasta kozarka na Zbilju. Originalno vrsta živi v Aziji, a dotična raca lahko, da je pobegnila kakšnemu lokalnemu rejcu. Mlakarica pred pristankom na vodi. V sezoni 2023/24 so bili škorci na Pagu v ogromnih jatah preko cele zime. Zvončki