Novo

Home > Novo
pasasti bleščavec
Skobec je za malico ujel škorca.
Iščica
Ljubljansko barje tik pred vzhodom sonca
planinski hudournik
močvirski lunj
modri bleščavec
ivanjščice
Prlivki imata tako obarvano perje, da se neopazno zlijeta s pokrajino (na Pagu).
Poljski škrjanec večinoma poje v zraku, med letom. Tudi več 10m visoko.
jajčastolistni muhovnik
kozača
jetičnik
Kočevsko
Kozjansko
naglavka (levo) ini trizoba kukavica (desno)
regrat
Škorec
Trpotec
Veliki strnad na zlatem korenu
Čopasti škrjanec
Čuk
Lišček
Dlesk
Spomladi se Nacionalni inštitut za biologijo skrije za japonskimi češnjami.
siva čaplja
pragozd
Rana romulea
Pomlad na kršu (Pag)
Šaronska narcisa
Ena izmed vrst pritlikavih irisov
Pepelasti lunj – samica
Pepelasti lunj – samec
Žafran
Trobentice
Zvončki
Zeleni teloh
Divaška jama – turistično urejena, a pozimi je zaprta.
Pepelasti lunj (verjetno) samica. Pri nas je le čez zimo. Zvečer leti nizko nad travnikom in išče prostor za spanje. Svetlobe je malo, zato je slika groba.
Leska
Jarice
Recimo, da je v zimi 2024/25 padel tudi sneg.
Robidovna pozimi
Turški gekon – za čez zimo, ko hibernirajo, so se skrili v plastično ponjavo za senčenje. Premotil sem jih nevedoč, da so tam.
Otok Pag v ozadju Velebit, v ospredju pa jaz (kot senca).
Hiša morskega polža z imenom čokati volek.
Bršljan
Velika sinica
Plavček
Močvirska sinica
Menišček
Tri sorodne vrste, ki jih lahko vidimo pri nas – zelo redko tudi gnezdijo: kormoran, pritlikavi kormoran in vranjek. Vse plen iščejo pod vodo!
Šmarnica
Mali ponirek pozimi.
Pritlikavi kormoran ob vzletu.
Izgleda kot helihoptersko reševanje nekoga, ki se utaplja. A tako samice kamenjakov (spodnji osebek) ob pomoči samcev (zgornji osebek) odlagajo jajca v vodo.
Brškinka
Stenica zelena smrdljivka: ličinka pete (levo) in ličinka tertje stopnje (desno).
Čebela s polnimi koški peloda.
Divji hmelj
Mali podkovnjak. Za dnevni počitek si lahko izbere klet ali kakšen drug redko obiskan prostor – če je le neosvetljen in ima kakšno luknjo, da lahko prileti notri.
Mlada zelena žaba.
Tarantela s kokonom, v katerem ima jajca.
Takole, med letom, lastovke pijejo vodo …
… takole se pa kopajo (tudi kar med letom).
Izgledata kot osi, a sta muhi trepetavki (in ne pikata).
Planinski močerad
Navadna postovka – levo samica desno samec!
Sedlarica se hrani na in s cvetočim smiljem.
Ne prav pogosto lahko opazuješ kačo, ki se hrani z jajci iz ptičjega gnezda, čeprav se to v naravi dogaja kar pogosto – konkretno je na sliki gož na gnezdu rjavega srakoperja. Na levi je ravno zagrabil jajce, na desni ga že požira – sliki sta narejeni s telefonom.
Strah in trepet malih sesalcev – rdečenoga postovka.
Ups, tole pa ni moja luknja – smrdokavra in čuk.
Pri nas ji rečemo “zlatovranka” …
… v Vojvodini (od koder so fotke) pa “modrovrana”. Katero ime ji bolj pristoji?
Še par orhidej: pikastocvetna kukavica.
Piramidasti pilovec
Oslica v Kozjanskem parku – travnik je rumen od škrobotca.
Pojalnik – za hrano zajeda druge rastline, zato ne rabi klorofila.
Čebeljeliko mačje uho – bolj zgleda kot en Barbapapa (kdor se še spomni lika iz risanke).
Travniški postavnež
Veliki detel zapušča gnezdilno duplo v drevesu.
Samec žametne penice
Samec močvirskega lunja
↑