Napisano aprila 2022!

Ena izmed redkih vrst ptic, ki ji gre iz leta v leto bolje, predvsem jih je vedno več, je žerjav. Ptica je znana tudi po markantnih selitvah. Zahodna populacija zimo preživi v širšem območju Sredozemja, vzhodna pa južno od Himalaje in na Kitajskem. Spomladi odletijo na gnezdenje v severna območja Evrope in v Rusijo. Je značilna vrsta mokrišč. Vse skupaj naj bi jih bilo okoli pol milijona, od tega v Evropi kakšna petina.

Žerjav ali navadni žerjav, ponekod sivi žerjav oz. Grus grus znanstveno.
V času gnezdenja naseljuje močvirja in barja.

Manjši delček te jate se med prezimovališčem in gnezdiščem seli tudi preko Slovenije. Še posebej velike jate, tudi s 1000 in več osebki, nas preletijo konec februarja, v začetku marca. To so ptice, ki se na poti iz zimskih območij v Španiji in na Portugalskem podajo na pot v smeri vzhoda. Francijo, Italijo preletijo južno od Alp, nekje nad Madžarsko se počasi obrnejo proti severu. Ni še povsem jasno, a morda se jim na poti pridružijo tudi nekatere ptice, ki prezimujejo ob severnih obalah Afrike in priletijo preko Italijanskega škornja.

Tako večinoma vidimo žerjave v Sloveniji – 7.3.2021 nad Zasavjem.

Večji del Iberske jate prezimovalcev, ki gnezdi v severnih predelih Skandinavije in v pribaltskih državah, se že na štartu odloči za pot proti severo-zahodu preko Francije, Nemčije in Danske, zato Slovenije ne preleti. Del te jate se na svoji poti do gnezdišča ustavi tudi ob jezeru Hornborga na južnem Švedskem (po švedsko Hornborgasjön). V zelo kratkem časovnem oknu tedna ali dveh, se jih tam na dan zbere tudi po več kot 20.000. Dan »D«, ko je prelet na jezeru na višku, je prvi april, oziroma par dni prej ali kasneje, odvisno od razmer v posameznem letu. Sam v Serengetiju, v Afriki, še nisem bil, a ko sem opazoval žerjave, gosto raztresene po obsežnih travniških površinah ob jezeru, sem si dejal: »Tako je najbrž v Serengetiju, le da so na Švedskem namesto velikih kopitarjev velike ptice«.

Travniki okoli jezera Hornborga – švedski Serengeti.

Jezero Hornborga je eno manjših na Švedskem, a še vedno meri, za nas, zavidljivih 28km2 (Bohinjsko jezero premore dobrih 3 km2). Žerjavi noč preživijo v plitvinah na sredini jezera, še pred prvimi žarki, priletijo v močvirja in travnike na zahodnem delu. Če se ob prihodu vsak žerjav oglasi le enkrat na uro, to še vedno pomeni, da se jih vsako sekundo oglasi vsaj pet in ker rezek napev vsakega posameznika traja po nekaj deset sekund, je hrup na sceni nepopisen.

Spomladi se žerjavi med sabo veliko in glasno “pogovarjajo”.

Sicer pa, jezero Hornborga je že zelo blizu njihovim gnezdiščem, zato je kar nekaj žerjavov že gnezditveno razpoloženih, z živo rdečim zatiljem, košato privzdignjenim perjem na zadku, tu in tam posamezne ptice odplešejo prepoznaven snubitveni ples. Ko sem že omenil košato perje na zadku. To ni del repa. Repna peresa so kratka, pernata ornamentika je del letalnih peres, ki rastejo iz peruti in košato prekrijejo rep.

Ples je zaporedje skokov.
Bogata ornamentika peres na zadnjem delu telesa ni del repa. Zakrivljena in nacefrana dekorativna peresa so del peruti. Rep je dokaj neugleden in večino časa skrit.

Še sociološki opis tega naravnega fenomena. 20.000 žerjavov na kupu ne mine neopazno. V tednu, ko je prelet na višku, je fenomen vaba za turiste in paša za oči. Na rob jezera, kjer se čez dan zbirajo ptice, pride tudi po 100 kemperjev, firbci prihajajo z osebnimi avtomobili, avtobusi.

Masovna zbiranja živali vedno pritegnejo množice ljudi.

Med njimi se kdaj najde tudi kakšen Slovenec. V letu 2022 je bilo to najmanj ožje jedro familije Tome (Staša, Davorin, Žuža). V resnici smo imeli skrivališče, iz katerega lahko žerjave fotografiraš čisto od blizu, rezervirano že leta 2020, a smo zaradi zapletov s Covidom uspeli priti do jezera šele letos, dve leti kasneje. Domači organizatorji, ki bdijo nad dogodkom, so nam rezervacijo iz leta v leto prijazno podaljševali.

Staša, Davorin in Žuža – potovali smo za vas (bi rekli pri SDS-u). In vem, naš pes ne zna pozirati. Spali smo v bungalovu kakšnih 20 minut vožnje od žerjavov.

Dan v skrivališčuje zgodba zase. V hišico velikosti srednje velikega osebnega avtomobila, s številnimi luknjami, skozi katere lahko pomoliš objektiv, moraš zgodaj zjutraj, še preden začne nočno nebo na vzhodu rdeti.

Kotiček za fotografe.

Na dan, ki sem ga preživel v hiški, je bilo zjutraj okoli -10 stopinj C, trava je bila na debelo prekrita s slano. Do prihoda prvih žerjavov se je bilo treba kljub številnim plastem oblek na telesu in kljub toplimi čevljem na nogah še dodobra zamotati v spalno vrečo, da je bilo čakanje na prvo svetlobo znosno. Čez dan, ko so okoli žerjavi, je strogo prepovedano odpreti vrata zaklonišča. Zapustiš ga lahko šele v trdem večernem mraku, po tem, ko so s travnikov odleteli še zadnji žerjavi. V lokalnih enotah to pomeni, da v hišici preživiš med 4:30 zjutraj do cca. 20:30. Okroglih 16 ur, dvojni »šiht« v enem dnevu, a dolgčas ni niti eno minuto. Še za malico si težko vzameš čas, saj se ves čas nekaj dogaja.

Še pred sončnim vzhodom z jezera, kjer prenočujejo, na travnike priletijo jate žerjavov.
Če je noč mrzla, se zjutraj nabere debela plast ivja.
Tudi zgodaj zjutraj, ko se še vidi sapa, so žerjavi precej zgovorni.

Fenomen na preletni točki Hornborga ima povsem naravne korenine. Že stoletja se žerjavi v času spomladanske selitve ustavljajo v okolici jezera, jim pa ljudje v zadnjih desetletjih malo tudi pomagajo. Vsako noč, ko odletijo prenočevat na jezero, jim po travnikih, kjer se zadržujejo preko dneva, natresejo do 12 ton pšenice – več kot 200 ton v vseh dneh preleta. To pripomore, da je pojavljanje žerjavov tam, kjer jih turisti pričakujemo, bolj predvidljivo, s tem ukrepom pa menda tudi uspešno zmanjšajo število žerjavov, ki bi se sicer prek dneva razkropili po okoliških njivah in med hranjenjem naredili kar nekaj škode na posevkih. 12 ton pšenice dnevno, za pernate migrante! Upam, da vsaj tako dobro poskrbijo tudi za človeške migrante, ki v zahodno Evropo masovno bežijo iz Azije in Afrike, v zadnjem letu pa tudi iz Ukrajine, čeprav nimajo tako bogate pernate ornamentike na zadku.