Malo bolj pisana vrsta pajka skakača.
Kmečka lastovka pri požirku vode.
Tudi sedlarice pridejo v bolj peščeni ali zeleni barvi – odvisno od okolja!
Bogomolka – osebki iste vrste so lahko rjavi ali zeleni.
Pajek skakač – skakači plena ne lovijo v mrežo, nanj skočijo. Svetle pege v očeh so odsevi fotografske razsvetljave.
Ta je šele majhna – cca 3mm. Platanova čipkarica – stenica. Je iz Amerike. Glede na velikost sigurno ni priletela sama – prinesli so jo ljudje. Je pa šik, ni kaj!
Še enkrat lastovičar. Tokrat majhen izrez krila.
Škorpijonka se skriva pred dežjem – ni ne muha ne škorpijon. Je pa sorodstveno bližje muham kot škorpijonom.
Portret škorpijonke. Malo spominja na politika – sam gobec jo je!
Tale pajek meri manj kot 5 mm.
Mala osa na možini – tudi ose se pretežno hranijo z nektarjem in pri tem oprašujejo cvetove. Zato jih tako pogosto zalotimo na soku (nektar za otroke) ali pivu (nektar za odrasle).
Čisto navadna muha – se bi ji upali zoprstaviti, če bi imela čez krila pol metra?
Lastovičar kot na razpelu.
“Serengeti” na domačem pragu – žetvene mravlje – niso plenilke, le izkoristijo najdena trupla.
Kmečka lastovka hrani speljane mladiče.
“Mami, poglej, brez zob!” – belouška
Nosata saranča
Sobna striga
Cika – avtohtona slovenska pasma (že dolgo nisem imel v tej galeriji sesalca!)
Mali modrač
En pestič in številni prašniki v kaktusu
Naša največja kobilica – žagarica
Puščavnik je hrošč in večino časa preživi na drevesih
Guliver v deželi palčkov – a kdo je tu Guliver in kdo so palčki?
Še nekdo se skriva v monokulturi smilja – kraška sedlarica
Tenčičarica
Močvirska trstnica – značilna travniška vrsta ptice
Bičja trstnica se smuka med osladom
Slike z močvirskim lunjem se berejo z leve proti desni: “Tale ptič je zate, draga – ujami!” (in ga je ujela).
Svetlooka penica – na Pagu je zelo redka, pri nas še 100x bolj.
Ko rečemo, da je šla lastovka na blato, to pomeni nekaj drugega kot pri ljudeh – pobira blato za gnezdo.
Rjava cipa se skriva v monokulturi smilja.
Drevesna cipa
Smrdokavra – pri nas so v Prekmurju in na Krasu – ta je, se vidi, bolj kraška
Ivanjščica – množica cvetov v košku na sredini “cveta”
Cvet travniške kadulje
Orlova praprot ima običajno devet mahal.