Novo

Home > Novo
Nova elektrarna na Pagu.
Med prvimi kukavicami v sezoni (v osrednji Sloveniji) – bezgova prstasta in navadna.
Čopasti škrjanec s poljskim kozličkom v kljunu.
Togotniki in kozice na selitvi.
Grilček – levo samica, ki se hrani na rožmarinu, desno samec na cedri
Zelena krastača – ko se oglaša na grlu napihne vrečo. Frekvenco petja bi lahko izmerili z dolžino valov, ki se pokažejo na vodi.
Koruzno strnišče
Povodni kos s Čabranke.
Vijolice
Trobentice
Zeleni teloh
Črni teloh (na cvetu nima prav nič črnega, ima pa črno koreniko)
Čabranka – izvir na slovenski strani
Planinski orel – pozimi, ko so gorski vrhovi zasneženi, pride tudi v gozdove na pobočjih.
Pa je leto spet naokoli (če ga meriš s pomladjo): jarice
Pa je leto spet naokoli (če ga meriš s pomladjo): zvončki
močvirska sinica
plavček
menišček
dolgorepka
Dve ušati zloženi ena ob drugo (ušata je morska riba).
Rečni galeb pozimi
MIkrofosili luknjičark na Pagu
Spomin na čas, ko so drevesa še imela liste na vejah.
Sava Dolinka pri Belci
Petelinjsko jezero – presihajoče, s trenutno kar veliko vode. Daleč zadaj, na horizontu, Triglav.
Palško jezero – presihajoče in trenutno še brez vode. V ozadju Nanos.
Barje jeseni 2
Velo blato (mokrišče sredi kamnite pokrajine na Pagu)
Severna obala in pobočja Paga (proti Velebitu). Kdo pravi, da “dezertifikacija” šele prihaja v Evropo?
Jesenski podlesek
Zavita škrbica – divja orhideja, ki zacveti šele v začetku septembra.
Divja grlica
Laška kobilica – pogosta v kamniti pokrajini mediterana.
V Sloveniji lahko vidimo tri vrste hudournikov. Od leve proti desni: črni, bledi in planinski. Črnega in bledega je zelo težko razločevati, tudi določitev na sliki ni povsem 100%.
Ljubljansko barje – s podnebnimi spremembami prihaja tudi več neviht z nalivi in s strelami.
pasasti bleščavec
Skobec je za malico ujel škorca.
Ljubljansko barje tik pred vzhodom sonca
močvirski lunj
modri bleščavec
Prlivki imata tako obarvano perje, da se neopazno zlijeta s pokrajino (na Pagu).
Poljski škrjanec večinoma poje v zraku, med letom. Tudi več 10m visoko.
jajčastolistni muhovnik
kozača
jetičnik
Kočevsko
Kozjansko
regrat
Trpotec
Veliki strnad na zlatem korenu
Čopasti škrjanec
Čuk
Lišček
Dlesk
pragozd
Rana romulea
Šaronska narcisa
Pepelasti lunj – samec
Žafran
Hiša morskega polža z imenom čokati volek.
Mali ponirek pozimi.
Izgleda kot helihoptersko reševanje nekoga, ki se utaplja. A tako samice kamenjakov (spodnji osebek) ob pomoči samcev (zgornji osebek) odlagajo jajca v vodo.
Brškinka
Tarantela s kokonom, v katerem ima jajca.
Takole, med letom, lastovke pijejo vodo …
Planinski močerad
Strah in trepet malih sesalcev – rdečenoga postovka.
Pri nas ji rečemo “zlatovranka” …
Še par orhidej: pikastocvetna kukavica.
Piramidasti pilovec
Pojalnik – za hrano zajeda druge rastline, zato ne rabi klorofila.
↑